Kavica s sojinim mlekom, oskrbnica M. in fina mestna dama št.1:
Gospa kelnarica (v gorah ni kelnaric in gospe, so oskrbnice) jaz bi pa pri vas spila eno kavico. Brez problemov jo dobite tudi z domačim mlekom. Ja veste, ampak jaz bi takšno z riževim mlekom. Ja veste kravico z riževim mlekom pa sem morala vrniti pastirici pa mi je vrnila kravico, ki daje kokosovo mleko. Ja gospa a vi mene mal hecate? Ja res je, ampak kdo je prvi začel

2 verzija, ker je prva postala že preveč znana v dolini:
Fina dama št. 2 in njen mož. Oskrbnica našteva vse mogoče jedi, ki jih lahko postreže. Sledi dialog v katerem žena možu našteva razloge zakaj določene hrane noče. Pasulja noče, ker jo bo napenjal, golaž ker je vprašanje kakšna moka je notri.. Nato sledi vprašanje, kje v teh krajih se lahko dobi kislo mleko. Oskrbnica: tu zgoraj nad kočo, pri pastirici.
In ko boste pri njej ji recite, da naj nam vrne že kravico, ki daje riževo mleko, saj imamo spet veliko gostov z izbranim okusom. Ko sta se gosta vrnila od pastirice(ki je poznala prejšnjo anekdoto) sta povedala oskrbnici, da sta od pastirice izvedela, da ima kravica, ki daje riževo mleko še vedno mastitis, zato lahko daje izbranim gostom ta kravica le »kislo mleko«

3. Markacisti obiščejo staro ženico in jo vprašajo Mamka ali lahko na vaši “češplji” (mišljeno drevo, razumljeno kot ženski organ) pustimo eno markacijo? Lahko, samo mene ni vedno doma
A s “planinskim” humorjem bodite zmerni, vsaj zaradi spoštovanja do žensk, tudi ker so žene oskrbnikov glavne v kočah!

4. Gost v planinski koči z nejevoljnim glasom sporoči oskrbniku glede vsebine menija: Pri vas pa res nimate nobene izbire. Oskrbnik resno: seveda jo imate, lahko jeste pri nas ali pa tudi ne!

In dialoga še ni bilo konec…

5. Ko se je planinec odločil pojesti joto je ob računu oskrbnika vprašal: ali imate pri vas vedno tako slabo hrano. In on mu je odvrnil. Ne sploh ne: ob ponedeljkih temu ni tako saj imamo zaprto!