Obljubili smo, da se bomo izogibali ne optimističnim zgodbam a sledečo moramo povedati vsem v poduk. Dan se je začel z jutranjim prepirom z voznikom, ki je vztrajal, da večnamenska rutka imenovana Buff po pravilih njegove avtobusne družbe ni dovolj in da moram, če se želim peljati z njimi imeti medicinsko masko. Skušal sem s pravno argumentacijo in dejstvi, da je večja možnost okužbe s tem, ko si predajava denar in ko se tako blizu prepirava, kot pa da me pusti sedeti s to masko daleč zadaj v praznem avtobusu; a brez uspeha. Sprava je popustil voznik, ki mi je podaril predpisano medicinsko masko. Nato še jaz, ko sem spoznal v kako nerodnem položaju je šofer, ki so mu poleg šofiranja naložili, da ne dopusti vstopa osebam, ki imajo znake bolezni… obenem pa je obremenjen še s tem, da so inšpektorji tudi šoferje že kaznovali, ker prej opisanega niso udejanjili. Hkrati je povsem možno, da šoferji zaradi medijskega napihovanja zgodbe že v vsakem potniku vidijo osebo, ki prenaša virus. Ko sem to spoznal in se šoferju opravičil ter mu, kljub nasprotovanju pustil denar za mojo masko, in za masko sledečega trmastega potnika, se je razvil prav prijeten pogovor v katerem mi je povedal veliko o svojih Himalajski podvigih in se celo ponudil, da nas za eno pivo popelje na goro Obir, ko bodo tam cvetele narcise. Ker mi je dal celo svojo gsm št. verjamemo, da bomo s T. to tudi uresničila…

In še nauk zgodbe: skušaj se postaviti v položaj svojega sogovornika, ker če ostaneš vedno pri svojih stališčih in na svojem bregu nikoli ne boš izvedel kaj lepega bi se lahko zgodilo, če bi si stopila nasproti… Ta prijeten jutranji pogovor je lep dokaz za to!

1287 m premagane višinske razlike. Na vrhu so nam bili ponujeni razgledi na prehojeno Pohorje, domače Velenje in Kamniško Savinjske Alpe, ki nas še čakajo. Za tiste, ki ste navajeni hoditi na Uršljo goro iz Iverčkega jezera ali Slemena: spodaj opisana pot je veliko bolj zahtevna in daljša. Pristop iz Slovenj Gradca je sprva sicer večinoma po travnikih in gozdovih in poteka deloma po t.i. Rimski poti (pojasnilo pomena Belega znaka nad Knafljevo markacijo na drevesu). Predlagamo, da naredite postanek pri cerkvi Sv. Roka iz 17.stoletja (ob njej je Lipa s 4m obsegom) ali v hiši kjer je veliko let ustvarjal pesnik in pripovednik Fran Ksaver Meško. Od Poštarskega doma do Uršlje gore smo prišli  preko Planine Kozarnice. Ta pot poteka večinoma po gozdu, zato lahko 896 višinskih metrov premagaš v 2,5 h, kljub vročini. Za kolesarje pa še ta informacija: Če od Poštarskega doma pot nadaljujete naravnost, preko Kala, se lahko pripeljete prav na vrh Uršlje gore, kjer poleg razgledov poseben vtis naredi tudi cerkev Sv. Uršule. Tudi zaradi dejstva, da so že 1584 leta našli dovolj energije, znanja in sredstev, da so tak objekt uspeli zgraditi na tako težko dostopnem terenu.