Če je iz Čavna izgledalo, da nas od Predmeje čakajo le pusti skalni grebeni kjer nas bo, in nas tudi je, le dodobra prepihala burja, smo se zmotili že pri Velikem Otliškem oknu. Ko smo stali pred nenavadno luknjo v steni velikosti 10×6, se nikakor nismo mogli zadovoljiti le z informacijo, da je posledica tektonskih premikov in posedkov zaradi različne sestave kamnin…V tistih trenutkih, ko si pred Velikim Otliškim oknom, ki je res nenavadne oblike se z lahkoto prepustiš razmišljanju o prebrani zgodbi Franca Černigoja o Javorovem hudiču, ki razloži kako so Votličani dobili svoje okno (Otliško Okno). V krajih s tako zanimivimi in lepimi imeni kot so:
Pot po Angelski gori, Kitajska, Sibirija, Sinji vrh, Parkljevec, … se lažje vživiš v zgodbo, da je luknjo v Skali naredil hudič, ko je slišal Kristusa, ki je pravil Sv. Petru, da sloni Čaven na dveh zlatih stebrih, spodaj pa da je zlato jezero. In ko je hudič hotel premakniti Čaven in priti do zlata, se je spotaknil in z rogom v Skalno reber naredil luknjo. Kakorkoli, danes je skoznjo čudoviti razgled na vasi v Vipavski dolini. Še dlje pa sežejo pogledi iz najvišje točke Sinjega vrha. Zaradi meglenih preteklih dni smo danes prvič na tem pohodu zagledali Slovensko morje. A več časa smo se zadržali ob slikarskih in drugih izdelkih umetnikov, ki že več let na tem vrhu ustvarjajo. Velja si vzeti čas za ogled teh umetnin in inštalacij okoli vrha. Pot od Sinjega vrha do Cola deloma poteka po gozdnih grebenih in travnikih mimo osamljenih domačij. Bolj kot smo se oddaljevali od Cola proti Javornikom redkejše so bile domačije z življenjem okoli njih. Ni lep pogled na zapuščene domačije s katerih so se mladi že dolgo nazaj začeli seliti v dolino za delom in boljšimi življenjskimi pogoji. A da ti lepi kraji ne bodo ostali povsem brez življenja izkazuje novogradnja ob cesti pod Pirnatovo kočo in številni planinci, ki že več kot 100 let prihajajo v te kraje iz Idrije, Primorske in tudi Trsta.