Veliko kontrolnih točk, velike razdalje in veliko zanimivega na poti. Od Idrije do Hleviške planine in dalje so poti zavite in po teh cestah poteka tradicionalna gorsko dirkaška dirka. Pozimi pa so na posamezni poteh, ki smo jih prehodili aktivni člani lokalnega sankaškega društva. Omeniti moramo tudi geološki park Idrija. Veliko bi lahko povedali o njem a si lahko vse prebereta na http://www.geopark-idrija.si/si/ Nam sta bila najbolj zanimiva dva podatka. Da so v   njihovih globelih še dolgo po koncu zime sekali led in ga vozili v oddaljena mesta prodajat. To so bili časi, ko je hladilne omare in drugo »poganjal« led. Druga zanimivost je vertikalna mikroklima oz. temperaturne inverzije.

Če so se območja zaradi pričevanj naših predhodnikov bali so se naši strahovi, ko smo zopet vstopili v gost gozd še okrepili. Tudi zaradi vse gostejše megle, ki nas je spremljala že od zgodnjega jutra, ko smo krenili iz Idrije. Večkrat smo se zaradi nje, podrtih dreves na poti in drugih znamenj na poti vprašali ali naj obrnemo. Pa smo si rekli: ne, samo pogumno naprej. Od naših gostitelj smo slišali, da je Idriji pogosto, da ko je v dolini megla je na vrhu jasno. Res smo se na vrhu uspeli dvigniti nad meglo. Hvala našim prijateljem iz Idrije. Brez njih ne bi šli v megleni gozd iskat medvedov. Tudi s pomočjo vetra so se že nam na vrhu Velikega Golaka začeli odpirati pogledi nazaj proti Idriji in navzdol proti Ajdovščini. Dolga in naporna je bila ta pot skozi gozdove, kjer mnogi pohodniki piskajo in pojejo tudi zaradi medvedov. Mi pa smo razmišljali zakaj je na zemljevidih (tudi na tistem od www.pd-ajdovscina.si pred Iztokovo Kočo pod Golakih) Mali Golak (1480 m) še vedno nižji od Malega Golaka (1495). Za kakšno napako gre izveste na www.slovenija360.si in http://www.pespoti.si/spp-tocka.php?id=119 Ko smo se spustili iz Malega Golaka proti Iztokovi koči pod Golaki nam je najprej v oči padla mini kapelica, ki je v podobnem lovskem stilu kot prej omenjena koča. Koča na Čavnu, ki je bila naša naslednja postojanka pa je že veliko bolj primorska… Malo od nje pa so se že začeli raztezati čudoviti pogledi na Ajdovščino in hribovje, ki ga še moramo prehoditi preden se začnemo spuščati proti morju. Pozno popoldansko pot sklenili v vasici Otlica, ki je znana po Otliškem oknu. Tudi, če v teh krajih ne boste zaradi pohoda po SPPP1 je prej omenjeno znamenitost iz več razlogov vredno obiskati, saj kot enodnevni izlet.  https://www.vipavskadolina.si/si/aktivno/pohodnistvo/poti/otlisko-okno