Iz Črne prsti kar nismo mogli oditi tudi zaradi družine svizcev, ki se je veselo igrala pod kočo. Pa ne, da smo čakali da nam zavijejo čokolado ampak bolj zaradi neverjetne kombinacije flore in favne na tem območju, ter seveda neverjetnih razgledov v več dolin za katere smo bili včeraj prikrajšani. Kot že ime gore pove je na tem območju dovolj kvalitetne prsti, rezultat česar je bujno talno rastje, s katerim smo se borili na ozkih poteh vse do Koble. Nato pa strm spust do Koče na Petrovem brdu. O tej koči je potrebno spregovoriti nekaj več stavkov. Ne gre za čisto klasično planinsko kočo pa ne zato, ker smo po dolgem času bili deležni mesnega krožnika in čipsa z žara ampak zaradi urejenosti okolice. Čas smo si vzeli za mini etnografski muzej s predmeti z zelo različnimi nameni. Za dušo in telo pa je imel neizmerljive pozitivne učinke Rudkomat, ki ga je za planince izdelal oskrbnik. V izdolbeno deblo je napeljana mrzla planinska voda-za namene knajpanja nog in hlajenja pijače ki je razporejena med nogami na dosegu roke pa odpirač. Kako malo je potrebno, da planinska koča postane veliko več! Spočite noge in prava hrana sta nam dala moč za vzpon na Porezen, kljub buhteči vročini. Današnja tura je večinoma potekala po res lepih gozdovih. Le vrh Porezna je gol in obdan s pašniki. V času prihoda je bil žal že zavit v meglo zato smo zopet ostali brez pogleda na morje. Se je pa megla tik pred sončnim zahodom  toliko spustila, da smo bili deležni neverjetnih razgledov, ki so segali prav to Triglava. Jutranji in večerni razgledi so v gorah vedno nekaj posebnega, a da je bil današnji prav neverjeten potrdi tudi dejstvo, da je privabil iz koče vse goste, oskrbnika in kuharici. Na poti smo srečali veliko zelo prijetnih oskrbnic/kov in kuharic a te, ki smo jih srečali na današnji dan spadajo med tiste, ki tega ne počno le zaradi zaslužka ampak ker so preprosto radi v gorah v družbi planincev. Ob teh prizorih niso prav nobene utrujenosti pokazali niti prisotni otroci. Uspavati smo jih skušali tako, da so med množico gora morali poiskati Triglav. Ob Triglavu pa oblak oblike križarke, ki bi naj na Triglav peljal sladoled. Sporočilo nekega oglasa je bilo: Kam pa pridemo brez domišljije. Sladoleda seveda ta večer nismo bili deležni, so pa enak učinek povzročili sveže pečeni flancati za vse goste in domača jabolka. Res neverjetno s kakšnimi, navideznimi malenkostmi, lahko človek pride do zaključka dneva: danes smo doživeli neverjetno lep dan!