Včerajšnje in nočne nevihte so lepo izprale ozračje in že iz koče so se nam ponujali lepi jutranji pogledi v dolino in del pobočij, ki smo jih na prejšnji, pred-nevihtni popoldan prehodili brez, da bi se ustavili in uživali v razgledih. Iz Koče na Planini Razor, kot izhodišča, je res mogoče narediti vsaj dva lepa dnevna izleta. Ali po trasi včerajšnje ture ali po grebenih gora nad to potjo. Drugi cilj je lahko tudi vrh Vogla in tudi poleti turistično zanimivega smučišča Vogel. Za tiste, ki ste bili na smučišču, z istim imenom, velja izpostaviti, da je vrh gore Vogel na n.m. višini 1922 m, torej je iz strani smučišča potrebnih še kar nekaj vzpona, tako glede dviganja kot prehojenih km. A poleti pot ni posebej zahtevna z nobene od omenjenih smeri. Mi smo z Vogla kar dolgo uživali v 360 stopinjskem razgledu, še posebej proti Triglavu in sledečemu cilju Rodici. Pod do tja iz vrha Vogla poteka po grebenih na koncu pa preko pašne planine. Iz vrha Rodice se vidi vzhodni del Bohinjskega jezera na način, da predstavlja obliko srčka zato smo ta razgled poimenovali Alpski srček. A predlagamo, da med nadaljnjo potjo niste preveč romantično zasanjani saj večina poti do Koče na Črni prsti poteka po grebenih vrhov in po ozkih poteh tik pod njimi. Težavo na tej trasi pogosto predstavlja megla, ki je posledica mešanja primorskega in alpskega zraka. Ni prijetno, če te megla ujame na grebenu, saj hitro zaideš in zdrsneš. Zaradi očitno pogostih zdrsov in izgubljanj ljudi v megli so na tej poti markacije veliko večjih dimenzij in tudi nekaj jeklenic, kjer jih nismo pričakovali. Na tej trasi se resnično ni dobro izgubiti v megli, zato smo se ob zgoščevanju megle zelo razveselili napisa na skali: 20.min do Koče. Tam smo, kot večino popoldneva, zvečer uživali v jasnih pogledih v severno Bohinjsko in megleno južno dolino. Kadar ni megle je iz te koče mogoče videti vse do morja. Tako pa smo proti jugu nad meglami videli le osončen vrh Porezna, našega jutrišnjega cilja.