Dan je bil res poln posebnih doživetij, zanimivih srečanj in na koncu tudi z nekaj dramatičnimi trenutki. Že zjutraj smo na V. Vrhu (Begunjščice) srečali dva Velenjčana. Že dan prej pa na Planšariji Preval dva planinca iz sosednjega Mozirja, ki sta nas spodbudila, da smo nadaljevali do ene koče dlje, kot smo nameravali. Prej omenjeno Planšarija in naše prijatelje iz Tržiča moramo posebej omeniti, saj se je znova izkazalo, da smo Slovenci resnično solidarni drug do drugega in da se med takimi ljudmi hitro splete naveza, ko nekdo nekoga nekje pozna, ki ti je nekje pripravljen pomagati. Tudi zaradi omenjenih ljudi in planšarije Preval se bomo v te kraje še vrnili. Lepe spomine na te kraje pa bomo imeli tudi zaradi že omenjenih Savinjčanov(T&J), ki sta nas dva dneva polnila z dobro energijo, zabavala z res zanimivimi zgodbami in pripovedovanjem vicev na tak način, kot to zmorejo le Vinko Šimek, Tof in Iča (Putrih)skupaj! Na 2/3 poti do Stola so se na kamniti stezici naše poti križale z mladim modrasom (vedno glejte pod noge v gorah), ki je verjetno zaradi oddaljenega grmenja hitel v zavetje. Verjetno je zaradi tresljajev začutil, da prihaja nevihta. Mi jo glede na vremensko napoved (le ena kapljica) in jasno nebo nismo. A čez nekaj minut se je jasno nebo spremenilo v  grmenje, strele in močno deževje. Tega nismo mogli niti predvidevati, saj smo bili v žlebu brez občutka od kod grmi in od kod piha veter in brez pogleda od kod prihajajo nevihtni oblaki. Nevihte so v gorah zaradi odmevov grmenja in bližnjih strel dosti strašnejše kot v dolini oz. v hiši. Zapomnite si, da se vreme v gorah zelo hitro spremeni. Če grmenje in oblaki prihajajo iz območja od koder piha veter, bo vse prej našteto prej nad vami, kot si to želite! Zato takoj odhitite iz prelazov in bolj izpostavljenih delov na razgiban teren (najbolje melišče), odvrzite stran vse kovinske predmete, (tudi pohodne palice), počepnite na prstih nog, da boste kar najmanjša “tarča” za strelo. Nato potrpite na mestu tudi nekaj trenutkov za tem, ko grmenje poneha, saj so nam izkušeni gorniki pripovedovali, da so že doživeli strele iz jasnega neba na koncu neviht. Ko je bilo nevihte konec, smo tudi zaradi energijskih ploščice Trek’n Eat: NRG-5, kljub dolgi turi preko res dolgega melišča do Koče pod Stolom prišli hitreje, kot so to predvideli markacisti. Tam nas je pričakala oskrbnica Ivanka z iskrenim veseljem, da smo samo dobro premočeni, saj da jo je zaradi toče na vrhu resnično skrbelo za nas, ker je vedela, da v tem času prihajamo… Zagotovo nas je tudi zato “pocartala”  s sveže pečenim kruhom in bogatejšim pasuljem, ki bi ga človek jedel tudi več dni zapored in to kljub temu, da ti takšna hrana na žlico, kot smo že pisali, po daljšem bivanju v gorah, ne “diši” več.
Kljub temu, da se je zvečer zjasnilo, je bilo v zraku čutiti tisto naelektrenost, ki je bila prisotna tik pred in po nevihti. Zato smo večerne fotografije in razglede, zaradi nevihtne izkušnje, nabirali le okoli koče in nismo niti pomislili, da bi že danes osvojili 10 min. oddaljen vrh Stola…

V stresnih in drugih nujnih situacijah, kakršna je bila današnja, in tista celodnevna tura na Grintavec in Jezersko Kočno, so nam učinkovito pomagale tudi odlične energijske ploščice Trek’ n Eat: NRG-5 : https://firstcornershop.com/sl/izdelek/trekn-eat-nrg-5/