Dan se je začel z dvema prelepima razgledoma. Na Storžič in dolino s Predvorom, Kranjem, Ljubljano in letališčem Brnik. Dilema, ki smo jo mi imeli pogosto, spoznavati svet ali Slovenijo. O skrbnica pove, da pozna veliko ljudi iz doline, ki ne pozna bližnjih vrhov in dokler na društvu nismo začeli s projektom Spoznajmo Slovenijo smo tudi mi več poznali svet kot našo domovino. Danes dileme kam kreniti, sploh ni bilo.

Pri osvajanju Storžiča iz južne strani je človeku že zjutraj toplo zaradi sonca in tudi zaradi hitrega nabiranja višinske razlike. Skoraj 600 višinskih v uri in pol. Na vrhu vse polno ovčjih iztrebkov še na mizici… A to se bo menda v kratkem spremenilo, saj bodo po informaciji bližnjega planšarja kmalu vrh ogradili, da boš imel možnost vsaj nahrbtnik odložiti… Nismo čistunski in imamo radi živali a če si na večdnevnih turah ni dober občutek če iz čevljev in oblačil ne spraviš vonja po… Še sreča, da je oskrbnik A. na zadnji koči vse to razumel in nam je omogočil tuš.. Hitremu vzponu je sledil veliko počasnejši spust za 1000m in popoldan dvig za 300 m. Danes smo srečali veliko zanimivih ljudi. Zobozdravnika zaradi katerega so naše fotografije kot iz reklame za zobno pasto… Muzikantovo družino, s katerimi so tudi vse težke aktualne zgodbe dobile vesel zaključek. Lahko bi nadaljevali včerajšnjo modro misel v smer smisla zakaj pot poteka s toliko vzponi in spusti. Po napornem dnevu nismo našli dobrega odgovora razen, da ob vsakem spustu, v “dolinskih” kočah prideš v stik s tistimi redkimi stvarmi, ki jih v visokogorju pogrešaš. Morda se vam bo zdelo to neobičajno a po premnogih obrokih tipa JRP=jota, ričet, pasulj… se zelo razveseliš hrane kot je polnjena paprika (hvala kuharica Tanja-če se potrudiš se tudi v visokogorju da skuhat kaj drugega kot JRP, mlad oskrbnik Anže pa je bil pohvaljen za najboljše žgance z zeljem in ta pravo Kranjsko klobaso. Med sladicami pa sta dosedanji kraljici bili: Zmrznjena rolada in Mojčini borovničevi žlikrofi . Slednja nam je dala dodatnih moči, da smo do zadnje koče prišli, prvič na popoldanskih turah, pred predvideno uro in do večera preživeli na najdaljši razgledni terasi od Krvavca, Storžiča do Triglava, da doline sploh ne omenjamo. Preprosto prečudoviti razgledi