Če smo prejšnje dni naredili veliko km v višino smo jih tokrat nekaj več v dolžino. Pot do Jezerskega in še zlasti od Sp. Jezerskega (Kanonir) proti Storžiču ob potoku imenovanem Reka (Storžički potok-kot dežuje je več kot reka ) res omogoča, da daš možgane na off. Zaupali vam bomo nekatera razmišlja naših pohodnikov. Včeraj v koči smo prejeli celo čestitke za zadnja osvojena vrhova, predvsem za naš pogum in vztrajnost. Zato se je v Jezerskem, rojstnem kraju Dava Karničarja, žal že pokojnega smučarja in alpinista, vnela debata o tem kaj je ekstremni šport in pogum in ali tudi nam takšne osebe pomagajo, da segamo vedno višje in kje so prave meje.

Tak zdrav pogum je bil vedno gonilo splošnega napredka saj bi brez poguma verjetno ostali vsak v svoji jami. Verjamemo, da smo lahko Slovenci zelo optimistični, saj smo na poti srečali veliko zelo pogumnih ljudi. Ne bomo znova izpostavljali osebe, ki znova in znova hitijo podirati rekorde glede teka in hoje po SPP1. Izpostavil bi pa dve dekleti: T. in D., ki sta celotno pot večinoma kar sami prehodili. Slednja, del poti kar s kužkom in šotorom. To je za nas pravi pogum in potrditev, da dekleta zmorejo več, kot moški želimo priznati! In še modra razmišljanja današnjega dne, ker smo naredili hiter spust in znova dvig. Ko ti gre v življenje vse narobe, gre pogosto vse strmo navzdol… A če obstaja resnična želja se najde moč, da obrneš potek življenja.

Na današnjem vzponu smo ugotovili, da pot navzgor zahteva veliko moči in da obstajata dva načina do vrha. Takšna z bližnjicami, kjer lahko pogosto tudi zaideš in tista bolj zanesljiva, kjer pa z veliko potrpežljivosti in notranje energije slej ko prej prideš do cilja. Tako fizičnega kot tistega, ki daje življenju smisel.