Vrh Grintavca vidiš večino poti in izgleda zelo blizu a za osvojitev najvišjega vrha Kamniško Savinjskih Alp, smo od koče, potrebovali skoraj 2h. Vsa pot do vrha je relativno nezahtevna. Resno delo pa se začne takoj po severnem spustu (proti Kočni) iz Grintavca, v katerega zaradi primesi železa v njegovih kamninah pogosto udarjajo strele. Zaradi tega in drugih naravnih pojavov je vsa pot posuta z drobirjem. Zato previdno in maksimalno zbrano že na tem delu in tako ves čas naslednjih dveh uri. Na tej trasi je potrebna res stalna koncentracija, saj ni prostora niti za najmanjšo napako. Pred zadnjim meliščem pred vrhom Jezerske končne pa se po polici lahko prebiješ le tako da se plaziš nekaj metrov po trebuhu. Zato pustite raje nahrbtnike na polici pred tem delom ali pa jih navežite na vrv prevlečete skozi. Pri spustu proti Češki Koči vas čaka še nekaj plezanja nad prepadi in dolg spust po melišču ali kamniti poti. Če vam bo zmanjkalo vode si jo lahko natočite pod slapom tik nad zadnjim previsom nad kočo. Nočemo vas odvrniti od te ture a pot na preveč kritičnih delih ni varovana (saj to tudi tehnično ni mogoče) in je zato res kar nekaj adrenalinskih odsekov. Predlagamo, da na takih delih dobro predaste telo umirite misli, in jasno določite kje in kako boste stopili v naslednjih korakih, da se boste res ves čas v pravilu treh statičnih točk. Na koncu naj izpostavimo, da če se boste na to turo fizično in plezalno res dobro pripravili, se boste tudi psihološko uspeli. Obstajajo namreč utemeljeni razlogi zakaj večina izkušenih planincev, ki jih poznam imajo do Jezerske kočne veliko spoštovanje, še več pa si te gore ne želi niti osvojiti. Razen vodnika V. si, današnji pohodniki, te ture ne bomo dodali med tiste, ki si jih želimo kmalu ponoviti! Na skupinski sliki, pod osvojenimi gorami, se danes zbrale kar tri skupine Velenjčanom. Uganete kateri so osvojili J. Kočno in kateri si je ne želijo več